Refleksije
Mirjam
1. del: IKT se mi iz vidika učiteljskega poklica zdi zelo pomemben, zato sem vesela, da imamo na fakulteti možnost izobraževanja v tej smeri. Sama zase lahko trdim, da kljub temu, da sem z računalnikom v stiku že od malih nog, nisem nek računalniški genij. Zato sem se te naloge lotila s strahospoštovanjem, saj sem vedela, da se bo moj primanjkljaj zagotovo nekje pokazali in se je.
Uporaba inkscapea, photoscapea, picassa, slikarja in navsezadnje urejanje spletnega dnevnik, je za nekoga, ki se s tem ni srečeval prej, kar velik zalogaj. Potem pa tu svojo težo prida še sama ustvarjalnost in dobra ideja, ki pa ne pride kar tako, če pa že pride, pa včasih ni izvedljiva. Zase lahko rečem, da sem se iz te seminarske naloge veliko naučila. Čeprav mi je vzela ogromno časa in energije sem zadovoljna s končnim izdelkom. Tema pomad se nama je razvila čisto spontano ob delu likov in oznak, potem sva še slike prilagodili temi.
Seveda, pa ni šlo vse gladko. Že takoj na začetku nisem najbolje razumela navodil, ki so bila zapisana na izročkih. Nisem vedela, kako visoko naj postavim lestvico zahtevnosti in izvirnosti, koliko časa naj posvetim vsemu, v kakšnem zaporedju naj objavljam na spletni dnevnik … Kljub vsem tem dvomom in začetni zmedenosti, sva z Barbaro stoodstotno zagrizli v nalogo. Veliko pa sva si pomagali tudi z internetom.
Izkušnja delanja v parih je pozitivna, saj ob vsaki zamisli in ideji, ki jo imaš, takoj dobiš povratno informacijo, pa tudi delo in odgovornost se porazdeli.
Največ časa nama je vzelo nalaganje in oblikovanje spletnega dnevnika ter izdelovanje lika. Fotografije pa sva imele hitro obdelane.
Kot zaključek lahko rečem, da sem od seminarske nalogo odnesla ogromno. Vsa pridobljena znanja, pa mi bodo prišla prav tudi izven učiteljskega poklica.
2. del: Drugi del projektne naloge mi je bil veliko bolj zanimiv kot prejšnji. Najbrž zato, ker sem bila bolj vešča dela z računalnikom, pa tudi samega načina dela v dvojici sem se privadila. Najtežje od vsega je bilo najti idejo, ki se sklada z učnim načrtom, jo je lahko realizirati, ni preveč ali premalo obsežna in je zanimiva obema. Izbrali sva temo delo na kmetiji skozi letne čase. Da pa sva našli to temo sva učni načrt pregledali kar nekajkrat.
Preden sva se lotili kreiranja digitalne zgodbe v programu, sva na Youtubu pogledali nekaj filmčkov, ki so nama približali različne programe za kreiranje tovrstnih zgodb, da sva se lažje odločili, v katerem programu bova delali. Izbrali sva Storyjumper, ker nama je že sam program ponujal različne sličice, da nama le- teh ni bilo potrebno iskati po internetu.
Ko sva se lotili kreiranja, sva najprej v Wordu napisali okvirno zgodbo, hkrati pa sva v Storyjumper-ju preverjali ali so nama vsi elementi, ki v zgodbi nastopajo na voljo tudi v slikovni obliki. Ta del nama je vzel največ časa, vendar bolj kot je šlo proti koncu, boje nama je šlo.
Na koncu sva napisali še navodila za učitelje in učence ter učne cilje, ki jih po najinem mnenju otroci ob tem dosežejo. S končnim izdelkom sem zadovoljna in se mi zdi, da bi se učencem tako kreiranje zdelo zelo zanimivo, le program s katerim bi delali, bi moral biti v slovenskem jeziku.
Uporaba inkscapea, photoscapea, picassa, slikarja in navsezadnje urejanje spletnega dnevnik, je za nekoga, ki se s tem ni srečeval prej, kar velik zalogaj. Potem pa tu svojo težo prida še sama ustvarjalnost in dobra ideja, ki pa ne pride kar tako, če pa že pride, pa včasih ni izvedljiva. Zase lahko rečem, da sem se iz te seminarske naloge veliko naučila. Čeprav mi je vzela ogromno časa in energije sem zadovoljna s končnim izdelkom. Tema pomad se nama je razvila čisto spontano ob delu likov in oznak, potem sva še slike prilagodili temi.
Seveda, pa ni šlo vse gladko. Že takoj na začetku nisem najbolje razumela navodil, ki so bila zapisana na izročkih. Nisem vedela, kako visoko naj postavim lestvico zahtevnosti in izvirnosti, koliko časa naj posvetim vsemu, v kakšnem zaporedju naj objavljam na spletni dnevnik … Kljub vsem tem dvomom in začetni zmedenosti, sva z Barbaro stoodstotno zagrizli v nalogo. Veliko pa sva si pomagali tudi z internetom.
Izkušnja delanja v parih je pozitivna, saj ob vsaki zamisli in ideji, ki jo imaš, takoj dobiš povratno informacijo, pa tudi delo in odgovornost se porazdeli.
Največ časa nama je vzelo nalaganje in oblikovanje spletnega dnevnika ter izdelovanje lika. Fotografije pa sva imele hitro obdelane.
Kot zaključek lahko rečem, da sem od seminarske nalogo odnesla ogromno. Vsa pridobljena znanja, pa mi bodo prišla prav tudi izven učiteljskega poklica.
2. del: Drugi del projektne naloge mi je bil veliko bolj zanimiv kot prejšnji. Najbrž zato, ker sem bila bolj vešča dela z računalnikom, pa tudi samega načina dela v dvojici sem se privadila. Najtežje od vsega je bilo najti idejo, ki se sklada z učnim načrtom, jo je lahko realizirati, ni preveč ali premalo obsežna in je zanimiva obema. Izbrali sva temo delo na kmetiji skozi letne čase. Da pa sva našli to temo sva učni načrt pregledali kar nekajkrat.
Preden sva se lotili kreiranja digitalne zgodbe v programu, sva na Youtubu pogledali nekaj filmčkov, ki so nama približali različne programe za kreiranje tovrstnih zgodb, da sva se lažje odločili, v katerem programu bova delali. Izbrali sva Storyjumper, ker nama je že sam program ponujal različne sličice, da nama le- teh ni bilo potrebno iskati po internetu.
Ko sva se lotili kreiranja, sva najprej v Wordu napisali okvirno zgodbo, hkrati pa sva v Storyjumper-ju preverjali ali so nama vsi elementi, ki v zgodbi nastopajo na voljo tudi v slikovni obliki. Ta del nama je vzel največ časa, vendar bolj kot je šlo proti koncu, boje nama je šlo.
Na koncu sva napisali še navodila za učitelje in učence ter učne cilje, ki jih po najinem mnenju otroci ob tem dosežejo. S končnim izdelkom sem zadovoljna in se mi zdi, da bi se učencem tako kreiranje zdelo zelo zanimivo, le program s katerim bi delali, bi moral biti v slovenskem jeziku.
Barbara
1. del: V celoti mi je bilo projektno delo izjemno zanimivo in poučno. Male težave so se pojavile že na začetku, ko sva z Mirjam začeli izdelavo projektnega dela. Nisva najbolj vedeli kako, s čim začeti in kako organizirati delo, a ko sva, je bilo lažje in delo je steklo. Počasi je obvezno delo preraslo v užitek, saj je delo dopuščalo veliko ustvarjalnosti in izvirnosti.
Vsak del projektne naloge mi je bil zanimiv, poučen in pri vsakem delu sem bila na koncu navdušena nad dejstvom, kaj vse lahko narediš z računalnikom. Najprej sva se lotili obdelovanja fotografij. Sama sem prvič obdelovala fotografije, zato sem bila toliko bolj presenečena nad možnostjo ustvarjanja, dodajanja učinkov, barv, globine … Obdelovanje fotografij je potekalo najhitrejše in brez težjih problemov.
Pri izdelovanju lika, ki bo učenčev spremljevalec na učnih listih, sva si na začetku veliko pomagali z raznimi filmčki na spletu in se na tak način naučili različnih funkcij in orodjih v Inkscape-u. Program me je zelo navdušil in prepričana sem, da ga bom v prihodnosti še uporabljala. Predvsem sem bila navdušena nad veliko možnostjo ustvarjanja in kreiranja. Za razliko od Slikarja dopušča večjo mero ustvarjalnosti in različnih funkcij. Med izdelavo lika sva velikokrat naleteli na kakšno težavo, predvsem pri prelivanju barv. Tam sva porabili tudi največ časa. Kot sem omenila, nama je pri tem bil v največjo pomoč filmček na spletu, kjer je prikazan način kreiranja podobnega lika.
Časovno nama je največ časa vzelo oblikovanje spletnega dnevnika, česar nisem pričakovala.
Skozi celotno izdelavo sem se veliko novega naučila. Sama nisem najbolj vešča računalniških vrlin in tudi delo z računalniki mi ni tako blizu, zato je bila to delo zame še posebej izziv. Dvomim, da bi se sama kdaj lotila česa takega. Vsak program me je navdušil in vesela sem vsakega novega znanja, ki mi bo v prihodnosti zagotovo prišlo prav in ga bom z veseljem uporabljala.
2. del:
Vsak del projektne naloge mi je bil zanimiv, poučen in pri vsakem delu sem bila na koncu navdušena nad dejstvom, kaj vse lahko narediš z računalnikom. Najprej sva se lotili obdelovanja fotografij. Sama sem prvič obdelovala fotografije, zato sem bila toliko bolj presenečena nad možnostjo ustvarjanja, dodajanja učinkov, barv, globine … Obdelovanje fotografij je potekalo najhitrejše in brez težjih problemov.
Pri izdelovanju lika, ki bo učenčev spremljevalec na učnih listih, sva si na začetku veliko pomagali z raznimi filmčki na spletu in se na tak način naučili različnih funkcij in orodjih v Inkscape-u. Program me je zelo navdušil in prepričana sem, da ga bom v prihodnosti še uporabljala. Predvsem sem bila navdušena nad veliko možnostjo ustvarjanja in kreiranja. Za razliko od Slikarja dopušča večjo mero ustvarjalnosti in različnih funkcij. Med izdelavo lika sva velikokrat naleteli na kakšno težavo, predvsem pri prelivanju barv. Tam sva porabili tudi največ časa. Kot sem omenila, nama je pri tem bil v največjo pomoč filmček na spletu, kjer je prikazan način kreiranja podobnega lika.
Časovno nama je največ časa vzelo oblikovanje spletnega dnevnika, česar nisem pričakovala.
Skozi celotno izdelavo sem se veliko novega naučila. Sama nisem najbolj vešča računalniških vrlin in tudi delo z računalniki mi ni tako blizu, zato je bila to delo zame še posebej izziv. Dvomim, da bi se sama kdaj lotila česa takega. Vsak program me je navdušil in vesela sem vsakega novega znanja, ki mi bo v prihodnosti zagotovo prišlo prav in ga bom z veseljem uporabljala.
2. del:
Drugi del projektne naloge, mi je bil zelo všeč. Na začetku nisva najbolje razumeli navodil, a sva jih z dodatno razlago prav hitro dojeli. Kot sem že omenila, sama nisem vešča računalniških vrlin in navdušena sem nad spoznanjem, koliko različnih programov obstaja in kaj vse lahko narediš z računalnikom.
Delo je potekalo brez večjih problemov. Največ časa nama je vzela izbira ustrezne snovi, ki bi ji lahko predstavili preko digitalne zgodbe. Po sprejeti temi sva si izbrali program Storyjumber, kjer sam program nudi različne sličice. Tako sva bili z izbiro sličic omejeni, a sva izbrali dobro vsebino in so bile vse potrebne sličice že ponujene v programu. Program ni zahteven in sva ga hitro osvojili, tudi delo ni tako zamudno.
Najpomembnejši del se mi zdi izbira ustrezne vsebine in ustrezno besedilo.
Menim, da sem z vsako projektno nalogo bolj vešča uporabe računalnika in to me veseli. Predvsem to, da sem preko izdelovanja digitalne zgodbe dobila navdušenje in navdih za ustvarjanje novih zgodb.
Delo je potekalo brez večjih problemov. Največ časa nama je vzela izbira ustrezne snovi, ki bi ji lahko predstavili preko digitalne zgodbe. Po sprejeti temi sva si izbrali program Storyjumber, kjer sam program nudi različne sličice. Tako sva bili z izbiro sličic omejeni, a sva izbrali dobro vsebino in so bile vse potrebne sličice že ponujene v programu. Program ni zahteven in sva ga hitro osvojili, tudi delo ni tako zamudno.
Najpomembnejši del se mi zdi izbira ustrezne vsebine in ustrezno besedilo.
Menim, da sem z vsako projektno nalogo bolj vešča uporabe računalnika in to me veseli. Predvsem to, da sem preko izdelovanja digitalne zgodbe dobila navdušenje in navdih za ustvarjanje novih zgodb.